Znanost
Dva meseca v postelji za vesoljsko znanost
V Planici poteka znanstvena simulacija za astronavte: 14 prostovoljcev bo dva meseca ležalo, da raziskovalci preučijo učinke neaktivnosti na telo.
Ali so moškim bolj všeč polne ustnice?
Raziskava odkriva, kako moški in ženske različno ocenjujejo privlačnost ustnic – in kako družbena podoba spreminja naše okuse.
Milijarderka podvaja vlaganja v podnebno znanost
V času zmanjševanja javnega financiranja podnevnih raziskav postaja filantropka Wendy Schmidt ključna podporna sila za znanstvenike po vsem svetu.
Ženske bolje spijo s psi kot s partnerji
Raziskava s Canisius College razkriva, da ženske, ki spijo s psi, poročajo o kakovostnejšem spanju kot tiste z ljudskimi partnerji ali mačkami.
Prehlad končan 48 ur prej
Študija iz Edinburga pokazala, da redno izpiranje nosu s slanico skrajša prehlad za dva dni – in zmanjša širjenje okužbe.
NASA odkrila fosilno srce Rimske ceste
Odkritje štirih generacij zvezd v Terzanu 5 razkriva novo sliko nastanka Rimske ceste.
Kako izgine planet?
NASA pripravlja misijo EVE, da razkrije skrivnost mankajočih planetov med 1,5 in 2 Zemljini velikosti.
Pod katedralo Notre-Dame odkriti plasti zgodovine
Po požaru v Notre-Dame so arheologi našli kovance, keramiko in rimske ostaline – skupaj 1700 let zgodovine pod eno lokacijo.
Kdo bo gradil kolesarsko povezavo za 1,6 milijona?
Po letih pričakovanja je izbran izvajalec gradnje kolesarske povezave med Bakovci in Dokležovjem – projekt v vrednosti več kot 1,5 milijona evrov vključuje most in nove infrastrukturne ureditve.
Nova genska terapija obnovila imunski sistem
Prvi bolniki z redko imunsko boleznijo so bili uspešno zdravljeni z natančnim genskim popravkom – prelomni korak za medicino.
Trije planeti v enem prizoru
Venera, Jupiter in Merkur so v teh dneh slučajno poravnani na večernem nebu – najboljši trenutek za opazovanje je bil 9. junija, a prizor je še vedno dober.
Odkrit najgrši morski pes na planetu
Goblinski morski pes, starodavna vrsta z iztegnljivo čeljustjo, je bil prvič posnet v naravnem okolju – do 3,6 m dolg in z obrazom, ki ga raziskovalci opisujejo kot »naravnost grozljiv«.
Zaznan najmočnejši 'vesoljski laser'
Južnoafriški teleskop MeerKAT je zaznal najsvetlejši hidroksilni megamaser do sedaj, ki kaže na trk galaksij pred več kot osmimi milijardami let.
Kako morski psi razsvetljajo Sonce
Raziskovalci so v podatkih sonde Parker Solar Probe odkrili strukture, ki spominjajo na morske pse – in bi lahko pojasnile, zakaj sončni veter ostaja tako vroč.
Venera in Jupiter se združita v nebu
Venera in Jupiter bosta v noči 9. junija videti kot sijoč par na zahodnem nebu – konjunkcija svetlih planetov vidi tudi brez opreme.
Trije planeti v eni vrsti na večernem nebu
Venera, Jupiter in Merkur so v teh dneh vidni skupaj na zahodnem nebu – redka priložnost za ljubitelje astronomije.
Ali temna energija sploh obstaja?
Raziskovalci z Univerze UC Davis predlagajo, da pospešeno širjenje vesolja ni posledica temne energije, temveč naravna lastnost Einsteinovih enačb.
Kozmični 'poljub' Venere in Jupitra
Venera in Jupiter se približata na 1,5 stopinje – eden redkih nebesnih dogodkov do leta 2028.
Črne luknje pred galaksijami?
Teleskop James Webb odkril močan dokaz, da so nekatere supermasivne črne luknje morda nastale pred galaksijami – preobrat v kozmologiji.
Izgubljena sonda znova živi
Po večmesecnem premoru je evropska dvojni sonda Proba 3 znova zagnala ustvarjanje umetnih sončnih mrkov za raziskavo korone.
Vodja misije na Luno ima slovenske korenine
Ameriški astronavt Randy Bresnik, ki izvira iz Ljubnega, bo vodil misijo Artemis III proti Luni – prvi korak k trajnemu človeškemu prisotvu na Luni.
Misijo Artemis III vodi astronavt slovenskega rodu
Randy Bresnik, astronavt s korenskimi vezmi na Slovenijo, bo vodil ključno misijo Nase nazaj na Luno.
Član posadke Artemis 3 tudi astronavt slovenskega rodu
Nasa je razkrila posadko misije Artemis 3, med katerimi je tudi Randy Bresnik, astronavt slovenskega rodu.
Meteorit kaže na izgubljen planet
Meteorit iz Sahare bi lahko bil ostanek velikega izgubljenega protoplaneta iz zgodnjega Osončja.
Ali je izginil planet iz našega Osončja?
Raziskava kaže, da je v zgodnjem Osončju morda izginil en velik planet – sledi so v orbitah lun Urana.
Uran in Neptun nista ledena velikana
Nova raziskava kaže, da sta Uran in Neptun pretežno kamnita, ne ledena – to spremeni vse, kar smo vedeli o zunanjih planetih.
Zvezdno nebo, brez morala
Teleskop James Webb simbolizira zlati vek vesoljskih odkritij — a vprašanje, ali smo moralno pripravljeni na stik z zunajzemeljskim življenjem, ostaja odprto.
Otvorjena Palača znanosti v Beogradu
V Beogradu je 25. decembra odprla Palača znanosti – 5.500 m² inovativnega prostora za popularizacijo znanosti, interaktivne razstave in raziskave.
Beograd odpira Palačo znanosti
V Beogradu je odprla Palača znanosti – 5500 m² interaktivnih izkušenj in raziskav za vse generacije.
Znanost zahteva ukrepanje
Generalni sekretar ZN-a Guterres poziva države k novim podnebnim ciljem do 2035, medtem ko ZDA pod vodstvom Trumpa zavrnejo znanstvene ugotovitve.
Slovenija praznuje prvi dan znanosti
Slovenija praznuje prvi uradni dan znanosti kot državni praznik – simbolični trenutek za slovenski znanstveni razvoj.
Črevesne bakterije rib vplivajo na ocean?
Raziskovalci so odkrili, da črevesne bakterije rib sodelujejo pri nastajanju kalcijevega karbonata – proces, ki vpliva na kemijsko ravnovesje oceanov in ogljikov cikel.
Potrjena magnetna polja eksoplanetov
Astronomi so pridobili najtrdnejše dokaze o obstoju magnetnih polj okoli eksoplanetov – pomembnem dejavniku za možnost življenja.
Črne luknje pred galaksijami?
Odkritje supermasivne črne luknje brez gostiteljske galaksije 700 milijonov let po velikem poku izziva obstoječe teorije o nastanku galaksij in črnih lukenj.
Vaša papiga se drgne – in to ni stres
Nova študija razkriva, da masturbacija pri ptičih ni znak stresa, temveč naraven del njihovega spolnega vedenja – pogosto celo bolj izrazit v divjini kot v ujetništvu.
Skrivnostni signal iz 1964
Močan signal, ki so ga astronomi pripisali oddaljenemu kozmičnemu pojavu, izvira s propadajočega satelita iz leta 1964 – odkritje kaže na rastočo grožnjo vesoljskih smeti za radioastronomijo.
Sonda Parker: najhitrejši človekov izdelek
Nasina sončna sonda Parker dosega rekordno hitrost 700.000 km/h med raziskovanjem Sončeve korone – kako preživi v vročini milijonov stopinj?
Črna luknja iz prve sekunde vesolja
Teleskop James Webb je potrdil obstoj supermasivne črne luknje, ki je verjetno nastala v prvi sekundi po velikem poku – pred svojo galaksijo.
Prvi pogled v atmosfero redkega eksoplaneta
Teleskop James Webb prvič analiziral atmosfero redkega zmernega plinskega velikana TOI-199b, bogate z metanom — pomemben korak v razumevanju planetarnih sistemov.
Halleyjev komet se vrača leta 2061
Halleyjev komet se bo leta 2061 ponovno približal Zemlji – zadnja priložnost za generacijo, ki ga je videla leta 1986.
