Supermasivna črna luknja, stara 13,7 milijarde let, daje nekaj skupnega konteksta prijatelju, ki spremlja razvoj zgodnjega vesolja.
Črna luknja iz prve sekunde vesolja Potek zgodbe in ključna dejstva
Raziskovalci so s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb odkrili supermasivno črno luknjo v zgodnji galaksiji Abell2744-QSO1, ki je oddaljena več kot 13 milijard svetlobnih let. Galaksija spada med tako imenovane rdeče pikice – izjemno oddaljene, kompaktne in rdeče galaksije. Gravitacijsko lečenje kopice Abell 2744 je omogočilo podrobnejša opazovanja, saj galaksijo trikrat projicira na nebo.
Opazovanja kažejo, da črna luknja v središču galaksije ima maso približno 50 milijonov Sonc in predstavlja kar dve tretjini celotne mase galaksije – v nasprotju z bližnjimi galaksijami, kjer črne luknje predstavljajo le majhen delež mase. To kaže, da se ni oblikovala postopoma iz umrlih zvezd, temveč je verjetno nastala že v prvi sekundi po velikem poku.
Raziskovalci so s Keplerjevim gibanjem vodikovega plina natančno izmerili maso črne luknje. Plin v galaksiji vsebuje predvsem vodik in helij, kar kaže na zgodnjo fazo razvoja. Ugotovitve spodbujajo k ponovnemu preučevanju klasičnih modelov nastanka črnih lukenj in galaksij.
Dejstva
- Črna luknja v galaksiji Abell2744-QSO1 ima maso približno 50 milijonov Sonc.
- Galaksija je oddaljena več kot 13 milijard svetlobnih let, torej je starosti 700 milijonov let po velikem poku.
- Črna luknja predstavlja dve tretjini celotne mase svoje gostiteljske galaksije.
- Opazovanja s teleskopom James Webb kažejo, da je črna luknja verjetno nastala že v prvi sekundi po velikem poku.
- Gravitacijsko lečenje kopice Abell 2744 je omogočilo podrobnejša opazovanja galaksije.
- Plin v galaksiji je sestavljen predvsem iz vodika in helija, kar kaže na zgodnjo fazo razvoja.
Cantova vizualna razlaga novic. Orodja AI lahko pomagajo pri produkciji. Uredniška politika
