Če so črne luknje res nastale pred galaksijami, to spreminja razumevanje zgodnjega vesolja — zanimiv kontekst za kolega, ki spremlja napredek v astrofiziki.
Črne luknje pred galaksijami? Potek zgodbe in ključna dejstva
S podatki vesoljskega teleskopa Jamesa Webba so raziskovalci odkrili supermasivno črno luknjo, ki obstaja v zgodnjem vesolju brez gostiteljske galaksije. Opazovanja oddaljenega objekta Abell2744-QSO1, kakršen je bil pred približno 700 milijoni leti, kažejo, da črna luknja z maso okoli 50 milijonov sončevih mas predstavlja večino sistema. Plin okoli nje vsebuje skoraj izključno vodik in helij, brez znakov težjih elementov, ki bi jih pričakovali v galaksiji, polni zvezd. To nakazuje, da so se nekatere črne luknje lahko oblikovale neposredno iz kolapsa ogromnih plinskih oblakov — tako imenovane 'neposredno kolapsirane črne luknje' — namesto da bi rasle postopoma iz zvezdnih ostankov. Odkritje izziva klasične modele, ki predpostavljajo, da galaksije in črne luknje rastejo skupaj. Poleg tega nova raziskava kaže, da bi se v gostih diskih okoli aktivnih črnih lukenj lahko oblikovali tudi planeti — morda celo milijoni, vključno z ogromnimi kamnitimi telesi, podobnimi Jupiterju, a prekritimi z oceani lave zaradi pogostih trkov.
Dejstva
- Črno luknjo Abell2744-QSO1 so opazili le 700 milijonov let po velikem poku.
- Masivna je približno 50 milijonov sončevih mas in predstavlja najmanj dve tretjini celotne mase sistema.
- Plin okoli nje vsebuje izjemno malo težjih elementov, kar nakazuje odsotnost gostiteljske galaksije.
- Raziskovalci menijo, da gre za dokaz za 'neposredno kolapsirane' črne luknje.
- Druga študija kaže, da bi se v diskih okoli aktivnih črnih lukenj lahko oblikovali tudi planeti.
Cantova vizualna razlaga novic. Orodja AI lahko pomagajo pri produkciji. Uredniška politika
