Halleyjev komet, najbolj znani komet v zgodovini, se bo Zemlji ponovno približal leta 2061. Astronomi pričakujejo, da bo takrat bolj vidnega kot leta 1986, ko so ga prvič opazovali s pomočjo vesoljskih sond. Zemlja in Sonce bosta takrat v ugodnejšem položaju za opazovanje, kar pomeni, da bo to edinstvena priložnost za generacijo, ki ga je opazovala leta 1986.

Komet je bil zabeležen že leta 240 pred našim štetjem v kitajski kroniki Shiji, kjer so ga opisali kot »zvezdo metlo«. Dolgo časa so ljudje komete povezovali s slabimi znamenji – vojnami, kugo in smrtjo vladarjev. Leta 1066 je bil Halleyjev komet upodobljen na bayeuxski tapiseriji, saj so ga takratni opazovalci razumeli kot opozorilo pred invazijo Normanov.

Spremembo od vraževerja do znanosti je prinesel angleški astronom Edmond Halley, ki je leta 1705 ugotovil, da so opazbe iz let 1531, 1607 in 1682 dejansko zabeležile isti komet. Napovedal je njegov povratek leta 1758 – šestnajst let po svoji smrti. Ko se je komet pojavil, je to potrdilo, da se gibanje kometov da matematično predvideti.

Leta 1910 je prišlo do panike, ko so odkrili, da rep kometa vsebuje cianogen – strupen plin. Ljudje so kupovali »tablete proti kometu«, a se ni zgodilo nič, saj je bil plin izjemno redkega. Leta 1986 so sonde prvič posnela njegovo temno jedro, prekrito z ledom in prahom. Halleyjev komet se vsakih 75–76 let vrne v bližino Sonca, kar ga naredi edinstvenega med večino kometov, ki jih vidimo le enkrat.