Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je znižala napoved rasti slovenskega gospodarstva za letošnje leto z 2,2 % na 2,0 %, medtem ko je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) svojo oceno z 2,3 % spustila na 1,9 %. Obe instituciji opozarjata na šibko zunanje povpraševanje, višjo inflacijo in negotovost na trgu dela kot glavne izzive. V ozadju ostaja tudi vpliv višjih cen energije, ki so aprila povečale letno stopnjo inflacije na 3,4 %.

Gospodarska rast v prvem četrtletju se je povečala za 0,7 %, predvsem zaradi domačega povpraševanja. Kljub temu industrijo še naprej zavirajo globalne trgovinske negotovosti. Plače v javnem sektorju so lani zrasle za skoraj 6 %, kar je posledica reforme, dodatno pa je na začetku leta prišlo do 16-odstotnega zvišanja minimalne plače.

Javnofinančni primanjkljaj se je lani povečal na 2,5 % BDP-ja, predvsem zaradi višjih plač v javnem sektorju in izdatkov za obnovo po poplavah. Vlada načrtuje ekspanzivno fiskalno politiko letos, nato pa postopno zaostritev, vključno z višjimi obrambnimi izdatki, ki naj bi do leta 2027 dosegli 2,0 % BDP-ja. Javni dolg naj bi ostal stabilen okoli 66 % BDP-ja.