Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so v zadnjem desetletju zrasle za več kot 120 odstotkov, medtem ko se je povprečna neto plača povečala le za okoli 58 odstotkov. Po podatkih Statističnega urada in Geodetske uprave RS je to pomenilo, da je za povprečno letno plačo leta 2015 lahko kupilec dobil več kot 8,4 kvadratnih metrov stanovanja, leta 2025 pa le še okoli 6 kvadratnih metrov – kar ustreza 25-odstotnemu zmanjšanju dostopnosti. Kljub zmanjšanemu prometu nepremičnin, zlasti v letu 2023, cene še naprej rastejo, kar kaže na strukturne težave na trgu.

Na Gursu opozarjajo, da dolgoletna odsotnost sistemske regulative, težave s prostorskim načrtovanjem, komunalno infrastrukturo in stanovanjsko politiko ustvarjajo tržno neravnovesje. Ponudba novih stanovanj ne zadošča naraščajočemu povpraševanju, ki ga dodatno podpirajo nizke obrestne mere in naložbeni interes v nepremičnine. Banka Slovenije v poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja, da so stanovanjske nepremičnine v Sloveniji verjetno precenjene, in predlaga obdavčitev kot možen mehanizem za povečanje ponudbe.

Vendar politična volja za takšne ukrepe manjka. Poskus dodatnega obdavčevanja nepremičnin v vladi Goloba ni uspel, in glede na trenutno politično dinamiko je verjetnost, da bi takšen predlog preživel parlamentarno razpravo, zelo majhna. Brez strukturnih sprememb ostaja stanovanjska kriza nerešena, zlasti za mlade in nizko plačane državljane.