Ilustracija slovenske tovarne z zastoplimi dobavnimi verigami, ki segajo proti Bližnjemu vzhodu, kjer prikazujejo vojne motnje in zamujajoče ladje.
Ilustracija slovenske tovarne z zastoplimi dobavnimi verigami, ki segajo proti Bližnjemu vzhodu, kjer prikazujejo vojne motnje in zamujajoče ladje.

Poslovna negotovost raste zaradi zunanjih motenj v dobavah in energiji. Če ima kdo v tvoji okolici opravka s proizvodnjo, logistiko ali trgovino, mu lahko ta kontekst pomaga razumeti trenutne izzive.

Bližnjevzhodna kriza udari po slovenskih podjetjih Potek zgodbe in ključna dejstva

Bližnjevzhodna kriza vse bolj vpliva na slovensko gospodarstvo, saj moti dobavne verige, podražuje energente in surovine ter ogroža finančno vzdržnost podjetij. Anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) med 56 srednjimi in velikimi podjetji, ki letno ustvarijo 8,5 milijarde evrov prihodkov, kaže, da jih 60 odstotkov že beleži motnje – predvsem zamude pri dobavah in manjko surovin. Težave izvirajo iz Hormuške ožine, kjer vojna moti pomorski promet, zato podjetja čakajo izdelke iz Azije do štiri tedne dlje.

Največji pritiski prihajajo iz štirih področij: energentov, transportnih storitev, osnovnih surovin in petrokemičnih izdelkov. Za kemično in farmacevtsko industrijo ter proizvajalce plastike so ključni problemi osnovne surovine in energenti, za živilsko industrijo pa embalaža in logistika. Več kot polovica podjetij poroča o že uveljavljenih podražitvah strank, tretjina načrtuje podražitev za 7–9 %, le redka za več kot 20 %.

Podjetja odgovarjajo z iskanjem novih dobaviteljev, zamikom investicij in zmanjševanjem zaposlovanja. GZS poudarja, da gospodarstvo potrebuje deregulacijo in stabilno vlado, ki bi uresničila zakon ZSKREP, s katerim bi energetsko intenzivna podjetja dobila nižje cene elektrike. Brez takšnih ukrepov negotovost ostaja visoka, saj večina pričakuje poslabšanje razmer v naslednjih mesecih.

Dejstva

  • 60 % anketiranih podjetij že beleži motnje v dobavah zaradi Bližnjevzhodne krize
  • 50 % podjetij ima težave z zamudami iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini
  • 63 % podjetij poroča o že uveljavljenih podražitvah strank, 38 % o napovedanih
  • Podjetja načrtujejo podražitev izdelkov za 7–9 %, le 3 % za več kot 20 %
  • GZS zahteva uresničitev zakona ZSKREP z 30 milijoni evrov letno za energetsko intenzivna podjetja
  • Anketirana podjetja ustvarjajo 8,5 milijarde evrov prihodkov in zaposlujejo 24 tisoč ljudi

Cantova vizualna razlaga novic. Orodja AI lahko pomagajo pri produkciji. Uredniška politika