
Rast primanjkljaja do 3,3 % BDP je vredno spremljati še naprej, posebej za kolega, ki želi razumeti finančne izzive nove vlade.

Bruselj ocenjuje primanjkljaj Potek zgodbe in ključna dejstva
Evropska komisija pripravlja spomladanski sveženj evropskega semestra, v katerem ocenjuje gospodarsko in fiskalno stanje držav članic. Leta 2025 naj bi Slovenija dosegla primanjkljaj v višini 3,3 % BDP, kar presega maastrichtsko mejo 3 %. Če se stanje ne izboljša, grozi sprožitev postopka zaradi čezmernega primanjkljaja (EDP), ki pomeni dodatni nadzor Bruslja in lahko vpliva na stroške zadolževanja. Vlada trdi, da bodo sprejeti ukrepi zmanjšali primanjkljaj na 2,9 %, a del zakonodaje še ni uveljavljenih in ni bilo upoštevano v ocenah Komisije.
Slovenija trenutno še ni uradno v postopku, a je med državami, ki jih Komisija spremlja. Poleg nje je tudi Bolgarija, ki naj bi presegla mejo že letos. Komisija je v zadnjih letih sprožila EDP za devet držav. Ključni izziv za novo finančno ekipo je uskladiti davčne razbremenitve z rastočimi izdatki za inovacije, obrambo in zeleni prehod.
Ekonomist Anžet Burger poudarja, da bo ključno zmanjšati stroške v javnem sektorju in povečati produktivnost. Andrej Šircelj, novi kandidat za finančnega ministra, je napovedal rebalans in ocenjevanje vpliva ukrepov na vzdržnost javnih financ. Končno odločitev o sprožitvi postopka sprejmejo finančni ministri držav članic pozneje letos.
Dejstva
- Evropska komisija bo 3. junija 2026 predstavila spomladanski sveženj evropskega semestra.
- Lani je bil slovenski primanjkljaj 2,5 % BDP, letos naj bi znašal 3,3 % BDP.
- Maastrichtska meja za primanjkljaj je 3 % BDP.
- Ministrstvo za finance trdi, da bodo ukrepi zmanjšali primanjkljaj na 2,9 % BDP.
- Interventni zakon nove koalicije naj bi povečal primanjkljaj za 0,5–1 odstotno točko BDP.
- Ekonomist Anžet Burger poudarja, da je stabilizacija fiskalnega položaja največji izziv za novo ekipo.
Cantova vizualna razlaga novic. Orodja AI lahko pomagajo pri produkciji. Uredniška politika





