Svetovne naftne družbe so v prvem četrtletju leta 2026 poročale o izjemno visokih dobičkih, kar je neposredna posledica geopolitične krize v bližnjem vzhodu. Zaprtje Hormuške ožine, ključne trgovinske točke, je povzročilo skok cen nafte, kar je neposredno vplivalo na poslovne rezultate večjih energetskih podjetij. Medtem ko so nekatere države, kot Savdska Arabija, uspela hitro preusmeriti oskrbo, so se dobički njenega nacionalnega podjetja Saudi Aramco povečali za 26 % na 28,5 milijard evrov. Tudi evropski igralci, kot sta BP in Shell, so poročali o močnem rastnem trendu, pri čemer je BP podvojil dobiček, Shell pa presegel analitska pričakovanja.

V Združenem kraljestvu so rezultati sprožili politične odzive, saj se kliče po obdavčitvi presežnih dobičkov naftnih družb, ki naj bi služile na račun vojaških spopadov in višjih cen za potrošnike. Tudi norveška državna družba Equinor je zabeležila najvišji četrtletni dobiček v zadnjih treh letih – 8,3 milijard evrov. Te številke odražajo, kako geopolitični dogodki neposredno vplivajo na globalne energetske trge in dobičke večjih igralcev.

Čeprav so nekatere države uspele zmanjšati posledice prek alternativnih oskrbnih poti, ostaja napetost v regiji ključen dejavnik za prihodnje gibanje cen. Vprašanje obdavčitve presežnih dobičkov pa se lahko razširi čez meje Združenega kraljestva, če bodo cene nafte ostale visoke. Svetovni energetski sektor se tako znajde na križišču geopolitike, tržnih sil in političnega pritiska.