V prvih treh mesecih leta 2026 je bilo v Sloveniji odkupljenih več kot 150.160 ton mleka – za 4,5 % več kot lani – kar predstavlja najvišjo količino v zgodovini za to obdobje. Kljub temu so odkupne cene padle na 0,3986 evra na kilogram, kar je prvi padec pod 0,4 evra od marca 2022. Vzrok je povečana proizvodnja mleka tako v Sloveniji kot po Evropski uniji, kjer je rast zabeležena tudi v večjih državah kot so Nemčija, Francija in Nizozemska. Tržni presežek pritiska cene navzdol, a koristi predvsem tujim mlekarnam, ki izvozijo surovo mleko po nižjih cenah. Slovenski kmetje tako vstopajo v obdobje izgub, saj trenutne odkupne cene ne pokrivajo celotnih stroškov proizvodnje.

Medtem se na maloprodajnih cenah v trgovinah spremembe ne odražajo v enakem merilu. Podatki kažejo, da se znižanje odkupnih cen na kmetijah prenaša na police z zamikom vsaj dveh do treh mesecev, pogosto tudi dlje. Poleg tega v Sloveniji ni borznega sistema za določanje cen, zato trgovci nimajo natančnih podatkov o trenutnih odkupnih cenah. Čeprav so se cene nekaterih izdelkov, kot je maslo, nekoliko znižale, ostajajo višje kot v sosednjih državah, na primer v Nemčiji.

Slovenske mlekarne so aprila 2026 še vedno odkupovale mleko po cenah nad 0,40 evra, kar je višje od izvoznih cen. Kmetijsko gozdarska zbornica pohvali ta pristop kot pripadnost domači surovinи. Vendar napovedi kažejo, da bo izhodiščna cena mleka še padla, predvsem zaradi toplejšega vremena in prehoda na poletni obrok. Pričakujejo se tudi višje cene krme, kar dodatno obremenjuje kmetije. Kljub temu upajo, da bo poletno povečano povpraševanje prispevalo k stabilizaciji trga.