Slovenija je 10. novembra 2025 praznovala prvi uradni dan znanosti, s čimer je želela poudariti ključno vlogo raziskav za družbeni, gospodarski in tehnološki napredek. Prizadevanje za ustanovitev praznika sega nazaj več desetletij, končno pa je bil uresničen po pobudi Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj, podprti s strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter več ključnih znanstvenih organizacij. Dan 10. novembra izberejo zaradi dveh simboličnih razlogov: praznik se ujema z Unescovim svetovnim dnevom znanosti za mir in razvoj, hkrati pa je bil ta datum izbran tudi v spomin na smrt Žige Zoisa, pomembnega slovenskega razsvetljenca in mecena znanosti in kulture.

Na slovesnostih v Cankarjevem domu so podelili najvišja državna priznanja, med katerimi so Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo. Med dobitniki so bile priznane osebnosti, kot so virologinja Tatjana Avšič Županc, matematik Tomaž Pisanski in farmacevtski raziskovalec Franc Vrečer. Minister Igor Papič in rektorji univerz ter raziskovalnih inštitutov so poudarili, da je znanost ključna za razvoj države, še zlasti ker Slovenija nima obsežnih naravnih virov, a razpolaga z izjemno izobraženimi kadri.

Vizija ministrstva je, da bo Slovenija do leta 2035 med vodilnimi razvojno-raziskovalnimi državami v Evropi. Za to je potreben postopen dvig financiranja – cilj je doseči 1,25 odstotka BDP za znanost, raziskave in inovacije, s potencialom za preseganje tega deleža. Kljub temu raziskovalci opozarjajo na preveč stroge predpise in pomanjkanje dolgoročne strategije pri upravljanju sredstev, kar otežuje najučinkovitejše vlaganje v inovativne projekte.