Na 79. filmskem festivalu v Cannesu je španski režiser Pedro Almodóvar predstavil nov film Grenki božič (Amarga Navidad), ki raziskuje meje med umetnostjo in zasebnostjo. Film zgodaj postavi vprašanje: kako daleč sme umetnik iti, ko uporablja resnične zgodbe prijateljev in družinskih članov za ustvarjanje fikcije? V središču je lik Raula Rossettija, režiser v ustvarjalni krizi, ki piše scenarij, navdahnjen njegovimi najbližjimi – vključno z žensko, ki zelo spominja na resnično osebo. Almodóvar pri 76 letih še vedno kaže mojstrsko občutka za vizualni slog in pripoved, a tokrat postavlja težka vprašanja o etiki ustvarjanja. Medtem se žirija pod vodstvom Parka Chan-wooka pripravlja na podelitev Zlatih palm, ki pogosto napovedujejo oskarjevske tekme.

Letošnji konkurenčni program na Cannesu ni prinesel prelomnih novih imen, a je vseeno prikazal močne delove obstoječih avtorjev. Poleg Almodóvarja so pozornost pritegnili tudi ruski režiser Andrej Zvjagincev s filmom Minotaver, japonski Ryusuke Hamaguchi z epsko dramo Nenadoma in Poljak Pawel Pawlikowski z Očetnjavo. James Gray je s Papirnatim tigrom ponudil enega najbolj cenjenih filmov, a brez pretekločasnih nagrad. Med največjimi razočaranji je bil Asghar Farhadi s filmom Vzporedne zgodbe, ki po mnenju kritikov pretirano navdaja Kieslowskega, a izgublja na originalnosti.

Almodóvarjev film ostaja v središču pozornosti zaradi etične dileme, ki jo postavlja: ali je uporaba zasebnih zgodb brez eksplicitnega dovoljenja dopustna pod pretvezo »poetične licence«? Film daje prostor tej napetosti, ne da bi nudil enostavne odgovore. Medtem se pričakuje, da bodo nagrade Cannesu ponovno odprle vrata mednarodnim priznanjem – kot so to naredili filmi kot so Bila je samo nesreča in Sentimentalna vrednost lansko leto. Kdo bo letos prejel Zlato palmo, bo znano v noči podelitve.