Ameriški predsednik Donald Trump je aprila 2026 končal dvodnevni državni obisk Kitajske, ki je bil bogat na diplomatski simboliki, a redkega na konkretnih dogovorih. Srečanje z voditeljem Xi Jinpingom v strogo varovanem kompleksu Zhongnanhai je poslalo jasno sporočilo: odnos med ZDA in Kitajsko se vse bolj uravnava v smer tekmovanja dveh velesil. Kljub izjavam o partnerstvu in obljubam nakupov ameriških kmetijskih proizvodov ter letal Boeing ni bilo doseženih zavezujočih sporazumov. Analitiki opozarjajo, da so podobne obljube v preteklosti pogosto ostale nedosežene.

Največje negotovosti so povezane s Tajvanom. Trump je med obiskom večkrat poudarjal geografsko oddaljenost otoka od ZDA in odprto razmišljal o omejevanju prodaje orožja Tajvanu. Takšna retorika oslablja tradicionalni signal ameriške odločnosti, ki je desetletja služil kot ovira za kitajsko agresijo. Če Peking dobi vtis, da je Washington manj pripravljen za obrambo Tajvana, se lahko strategični pritisk na otok še poveča.

Za Evropo ima obisk širši pomen. Dogajanje v Pekingu simbolizira trenutek, ko obe velesili javno sprejemata nov svetovni red – svet, v katerem nobena stran več ne more enostransko določati pravil. Kljub temu da trgovinski in varnostni sporazumi ostajajo redki, se medsebojna odvisnost ohranja: ZDA vodijo na področju naprednih čipov in vojaške moči, Kitajska pa nadzoruje ključne verige dobave za zelene tehnologije in redke kovine. Odprta vojaška ali gospodarska konfrontacija bi bila za obe strani predragocena.