Vrhunski kolesarji, kot sta Tadej Pogačar in Primož Roglič, redno odhajajo na višinske priprave pred glavnimi dirkami. Cilj je izboljšati zmogljivost s povečanjem koncentracije hemoglobina, kar omogoča učinkovitejši prenos kisika do mišic. Pri tem gre za kombinacijo fiziološkega dražljaja in natančno načrtovanega treninga. Višina sproži nastajanje eritropoetina, hormona, ki spodbuja tvorbo rdečih krvničk, kar neposredno vpliva na aerobno zmogljivost in maksimalni privzem kisika.

Najpogostejši pristop danes je koncept »live high, train low« – športniki spišijo na višini, a trenirajo na nižini, kjer lahko ohranijo visoko intenzivnost. Optimalna višina za takšne priprave je med 1.600 in 2.500 metri nadmorske višine, kot so Sierra Nevada ali Tenerife. Za učinek je potrebno približno 200 do 250 ur izpostavljenosti hipoksiji, kar pomeni dva do tri tedne po 12–14 ur na dan.

Vendar ne vsi kolesarji enako dobro reagirajo. Nekateri, kot Matej Mohorič, se višinskih priprav izogibajo, ker se ne počutijo dobro ali ne doživijo želenega učinka. Obstaja velika individualna variabilnost, zato je ključnega pomena individualni pristop. Poleg tega ima pomembno vlogo tudi mentalni dejavnik – prepričanje, da priprave delujejo, lahko vpliva na uspeh ne glede na fiziološke spremembe.