Na Antarktiki, v suhi dolini Wright, se nahaja jezero Don Juan — najbolj slano vodno telo na Zemlji. Kljub temperaturam do –50 °C ostaja njegova voda tekoča zaradi izjemne koncentracije soli, predvsem kalcijevega klorida. Slanost presega 40 odstotkov, kar je za 30 odstotkov več kot pri Mrtvem morju. Leta 1961 sta jo odkrila pilota Don Roe in John Hickey, vendar je bilo razumevanje njegove narave dolgo omejeno. Večina znanstvenikov je sprva domnevala, da slanico oskrbuje globoka podtalnica, vendar to ni pojasnilo niti plitve globine niti spremenljivega nivoja vode. Šele leta 2013 so raziskovalci z univerze Brown s pomočjo časovno zamaknjenih fotografij odkrili resnični vir slanosti. Ugotovili so, da sol v tleh vpija vlago iz zraka — pojav imenovan delikvescenca — in da se nasičena vodna raztopina nato premika proti jezeru. Ta proces je ključen za ohranjanje visoke slanosti brez stalnega dotoka iz globlje zemlje. Jezero Don Juan je postalo pomemben naravni laboratorij za raziskovanje podobnih pogojev na Marsu. Temne proge, ki se pojavljajo na pobočjih marsovskih kraterjev, spominjajo na vodne sledi pri Don Juanu, kar kaže na možnost kratkotrajnih tokov slane vode tudi na rdečem planetu. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bi življenje lahko preživelo v takšnih hiperslanih okoljih. V jezeru so našli le nekaj vrst bakterij in kvasovk, vendar ni jasno, ali tam dejansko živijo ali so bile prinesene iz okolja.