Odstop Christiana Schmidta, visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, odpira novo poglavje v političnem razvoju regije. Ključno vlogo pri tem je imel izgubljen ameriški podporni stik, saj naj bi Schmidtov trd prerek glede lastništva zemljišč oviral ameriški projekt gradnje južnega plinovoda. Projekt, ki ga vodi podjetje povezano z okolico nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, naj bi povezal BiH z hrvaškim plinskim omrežjem, kar bi zmanjšalo odvisnost države od ruskega plina.

Schmidt je ostal zvest zakonu, ki ga je uvedel njegov predhodnik Paddy Ashdown, in ki določa, da je država BiH edini lastnik določenih objektov. Vendar so ameriški izvajalci projekta želeli ta postopek preskočiti, kar je povzročilo napetosti. Ustavno sodišče je sicer potrdilo državno lastništvo, a zakonodaja še vedno ni popolnoma izvedena.

V ozadju se odpira tudi vprašanje prihodnosti samega urada visokega predstavnika. Številni analitiki, kot je Faris Kočan, menijo, da bi urad lahko bil postopoma ukinjen, morda v zameno za članstvo BiH v Natu. Naslednik Schmidta bi lahko bil bolj pasiven, kar bi odražalo spremembo mednarodne politike do regije.