Slovenska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v elitni skupini v Švici leta 2026 dosegla zgodovinski uspeh, čeprav ni uspela napredovati iz skupine. V dveh ključnih tekmah proti Češki in Slovaški je ekipa osvojila tri točke, kar predstavlja eden najboljših nastopov v njeni zgodovini. Pod vodstvom Eda Terglava je igrala s kombinacijo izkušenih igralcev in mladostnega žara, kljub temu da ima Slovenska hokejska zveza najmanjši proračun med vsemi 16 reprezentancami na turnirju. Turnir je potekal pod zelo napornim urnikom – sedem tekem v desetih dneh – a ekipa ni pokazala znakov utrujenosti.

V ozadju uspeha pa se poraja vprašanje o odsotnosti Anžeta Kopitarja, najuspešnejšega slovenskega hokejista vseh časov. Kopitar se je 26. aprila 2026, dva tedna pred začetkom prvenstva, uradno upokojil iz klubskega hokeja kot kapetan Los Angeles Kings. Kljub temu ni bil prisoten na turnirju niti kot navijač, niti ni izrazil javne podpore ali čestitke prek družbenih omrežij. To je povzročilo razočaranje med navijači in vprašanja o njegovem odnosu do reprezentančne službe.

Medtem ko so igralci kot Sidney Crosby še naprej nastopajo za svoje reprezentance kljub starosti in obremenjenosti, Kopitarjeva odsotnost ostaja simbolična. Nekateri jo razlagajo kot željo, da ne zasede mesta mlajšim igralcem, a večkratna odsotnost v preteklosti kaže na globlje razmerje. Vprašanje, ali je za Kopitarja ameriški karierni življenjski prostor zamenjal slovensko identiteto, ostaja odprto.